Po\u0161kodba sprednje kri\u017ene vezi je zagotovo najbolj pogosta po\u0161kodba ligamentarnega aparata pri \u0161portniku. Posledi\u010dno je njena rekonstrukcija najpogostej\u0161a operacija vezi pri \u010dloveku.<\/p>\n
Zgodovina<\/p>\n
Prvi je opisoval sprednjo kri\u017eno vez in njene po\u0161kodbe Claudius Galen v drugem stoletju, zdravnik rimskih gladiatorjev, ki je odkril tudi klini\u010dne znake strgane vezi. Imel je tudi mo\u017enost videti po\u0161kodbe pri odprtih kolenih. 1845 leta je francoski zdravnik Amedee Bonnet opisoval po\u0161kodbe kri\u017enih vezi pri bolnikih, ki so ob po\u0161kodbi zasli\u0161ali pok v kolenu, kateremu je sledilo otekanje in izliv v kolenski sklep. Nekoliko kasneje je grk Georgius Noulis opravil serijo kadaverskih \u0161tudij, kjer je po prekinitvi sprednje kri\u017ene vezi subluksiral plato tibije navzpred. Opisal je test, ki je nadvse podoben Lachmanovemu. Poznje je bilo ugotovljeno, da nestabilnost koleno vodi v okvaro tako meniskusov kot artikularnega hrustanca.<\/p>\n
Poprava sprednje kri\u017ene vezi<\/p>\n
Z prepoznavo po\u0161kodbe so se pri\u010del pojavljati tehnike za njeno kirur\u0161ko oskrbo. Prvi je to operacijo opisal A. W. Mayo Robson leta 1895. Kirurgija kolena je do\u017eivela razcvet z pojavom asepti\u010dnih metod in splo\u0161ne anestezije. Kirurgi so nato hitro pri\u010deli ugotavljati, da ima primarni \u0161iv sprednje kri\u017ene vezi relativno slabe razultate, da metoda pogosto odpove, predvem kadar je od po\u0161kodbe minilo ve\u010d \u010dasa. Prav tako so ugotavljali, da \u010detudi pridedo zacelitve vezi, je le-ta znatno \u0161ibkej\u0161a od originalne. Jakost so ocenjevali na pribli\u017eno 10%. To so pripisovali neadekvatni imobilizaciji po operaciji in zgodnjim pooperativnim obremenitvam. Tako se je pojavila te\u017enja po rekonstrukcijskih metodah (Palmer, 1938). Prva prospektivna randomizirana \u0161tudija (Odensten in sod.), ki je primerjala rekonstrukcijo z primarno reparacijo in konzervativnim zdravljenjem ni pokazala subjektivnih razlik po 18 mesecih od zdravljenja. Po drugi strani pa so bila operirana kolena znatno bolj stabilna kot neoperirana.<\/p>\n
Drugo pomembno \u0161tudijo je opravil Sandeberg s sodelavci leta 1987. Ugotavljal je prakti\u010dno enak funkcionalen rezultat pri operiranih in konzervativno zdravljenih po\u0161kodovancih, razlika pa je obstajala v klini\u010dnih testih. Operirana kolena so bila klini\u010dno znatno bolj stabilna, prav tako je bilo pomembno zni\u017eanje verjetnosti dodatnih po\u0161kodb hrustanca ali meniskusov.<\/p>\n
V osemdesetih letih prej\u0161njega stoletja je pridobila na popularnosti rekonstrukcija sprednje kri\u017ene vezi z iliotibialnim traktusom ali patelarnim ligamentom, ki je imela v \u0161tudijah nekoliko bolj\u0161e rezultate glede same stabilnosti kolena. Njena glavna prednost pa je bila, da je bilo mo\u017eno operacijo odlo\u017eiti na ve\u010d mesecev ali let po po\u0161kodbi.<\/p>\n
Rekonstrukcija sprednje kri\u017ene vezi<\/p>\n
Prvo rekonstrukcijo z presadkom iz iliotibialnega traktusa je opravil Ernest W. Hey Groves leta 1917. Tri leta kasneje je objavil prvo \u0161tudijo na 14 bolnikih. Rekonstrukcijo z patelarnim ligamentom je prvi opisal Willc Campbell. Posku\u0161alo se je tudi z neanatomsko rekonstrukcijo, pri kateri presadek fascije late napeljemo pod lateralnim kolateralnim ligamentom in fiksiramo na intermuskularni septum (MacIntosh I). Pri MacIntosh II metodi uporabimo dalj\u0161i presadek, katerega napeljemo pod lateralnim kolaterlnim ligamentom in skozi intermuskularni septum, okoli lateralnega femoralnega kondila v kolenski sklep in nato v tibialni kanal.<\/p>\n
Trenutni zlati standard<\/p>\n
Dandanes opravimo najve\u010d rekonstrukcij sprednje kri\u017ene vezi s prostimi presadki ali patelarnega ligamenta ali tetiv hamstringsov glede na kirurgove preference, redkeje s tetivo kvadricepsa. Statisti\u010dno gledano med metodami ni razlik. Vse bolj tudi te\u017eimo k ohranitvi ostanka vezi zaradi njegovih proprioceptivnih lastnosti.<\/p>\n
Seveda pa metode niso brez ne\u017eeljenih stranskih u\u010dinkov: Pri rekonstrukciji s patelarnim ligamentom imajo bolniki lahko te\u017eave na odvzemnem mestu, bole\u010dine ob kle\u010danju, lahko pride do preloma poga\u010dice med ali po operaciji, do strganja preostanka patelarnega ligamenta. Pri rekonstrukciji z hamstringi je teh te\u017eav manj, \u0161e vedno pa se pogosto pojavlja bole\u010dina na medialni strani stegna s slab\u0161o addukcijo. V obeh primerih lahko pride tudi do ne\u017eeljenih u\u010dinskov zaradi implantatov, do pooperativnih vnetij, v najslab\u0161em primeru tudi do gonitisa.<\/p>\n
Naslednji korak<\/p>\n
Tako so se pri\u010dele znova pojavljati te\u017eje po primarni reparaciji ligamenta. Trditev, da se sprednja kri\u017ena vez ne zaraste je bila hitro ovr\u017eena, saj smo pri artroskopijah kolena po po\u0161kodbi sprednjega kri\u017enega ligamenta obi\u010dajno ugotavljali, da se je le-ta zarastel, vendar obi\u010dajno na napa\u010dno mesto \u2013 na zadnjo kri\u017eno vez. To je bilo pravzaprav pri\u010dakovati, saj se glede na anatomijo in mehaniko po\u0161kodbe kri\u017eni ligament strga obi\u010dajno v zgornji tretjini oziroma izpuli iz femoralnega narasti\u0161\u010da, ostalo pa potem opravi gravitacija. Zaradi gravitacije vez pade navzdol in se nato zabrazgotini na zadnjo kri\u017eno vez.<\/p>\n
Vsekakor pa je potrebno opraviti reparacijo vezi pravo\u010dasno. \u0160tudije so dokazale, da je ta \u010dasovni okvir tri tedne. V tem \u010dasu je potrebno bolnike zajeti, jih klini\u010dno pregledati, opraviti magnetno resonan\u010dno preiskavo in nato tudi operirati, kar je pri nas in v obstoje\u010dem zdravstvenem sistemu zelo zahtevno.<\/p>\n
\u0160e ve\u010dja te\u017eava pa je bila, kako popravljeno (za\u0161ito) kri\u017eno vez zavarovati do zacelitve. Ena izmed opcij je bila imobilizacija v longeti, ki se je izkazala za neprimerno, saj ji je sledila mo\u010dna atrofija mi\u0161ic in rigidnost kolenskega sklepa. Torej: vez je potrebno zavarovati in hkrati omogo\u010diti gibanje sklepa. Te\u017eava pa je, da kri\u017ena vez ni vedno enako napeta v razli\u010dnih kotih kolenskega sklepa. Tako se je pojavila kot dobra re\u0161itev zavarovanje ligamenta z notranjo oporo \u2013 \u00bbinternal brace\u00ab, ki je v osnovi trak, napet na implantant z vzmetjo, katera skrbi za uniformno napetost samega traku ne glede na polo\u017eaj kolenskega sklepa.<\/p>\n
Ligamys<\/p>\n
Tehnika so poimenovali Ligamys. Gre za operacijo, pri kateri krn sprednjega kri\u017enega ligamenta ujamemo z do petimi \u0161ivi, s katerimi ga adaptiramo na femoralno narasti\u0161\u010de. Nato to fiksacijo zavarujemo z notranjo oporo. Operacija poteka podobno kot klasi\u010dna rekonstrukcija \u2013 artroskopsko, prav tako naredimo rez v predelu medialnega kondila tibije, skozi katerega vstavimo implantant. Njena velika prednost je, da v koleno ne vstopimo s svedrom, pa\u010d pa le z iglo, tako je posledi\u010dno manj otekanja.<\/p>\n
Slabost tehnike je, da z njo ne moremo rekonstruirati vseh kri\u017enih vezi, pa\u010d pa le tiste, kjer gre za rupturo v zgornji tretjini in pri kateri preostanek vezi ni preve\u010d razcefran, da ga je \u0161e mogo\u010de ujeti s \u0161ivi. Operacijo moramo opraviti v treh tednih od po\u0161kodbe.<\/p>\n
Po operaciji kljub vsemu koleno za 5 do 7 dni imobiliziramo v longeti z namenom, da se v predelu rupture formira krvni strdek iz mikrofraktur, ki jih med operacijo naredimo na medialni steni lateralnega kondila femurja. Kljub temu je nato rehabilitacija znatno hitrej\u0161a kot pri klasi\u010dni rekonstrukciji vezi, polno obremenjevanje noge je mogo\u010de \u017ee po 4 mesecih.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Po\u0161kodba sprednje kri\u017ene vezi je zagotovo najbolj pogosta po\u0161kodba ligamentarnega aparata pri \u0161portniku. Posledi\u010dno je njena rekonstrukcija najpogostej\u0161a operacija vezi pri \u010dloveku. Zgodovina Prvi je opisoval sprednjo kri\u017eno vez in njene po\u0161kodbe Claudius Galen v drugem stoletju, zdravnik rimskih gladiatorjev, ki je odkril tudi klini\u010dne znake strgane vezi. Imel je tudi mo\u017enost videti po\u0161kodbe pri
+ Read More<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":123,"parent":45,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"_bbp_topic_count":0,"_bbp_reply_count":0,"_bbp_total_topic_count":0,"_bbp_total_reply_count":0,"_bbp_voice_count":0,"_bbp_anonymous_reply_count":0,"_bbp_topic_count_hidden":0,"_bbp_reply_count_hidden":0,"_bbp_forum_subforum_count":0},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.ligamys.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/52"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.ligamys.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.ligamys.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ligamys.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ligamys.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=52"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/www.ligamys.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/52\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":210,"href":"https:\/\/www.ligamys.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/52\/revisions\/210"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ligamys.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/45"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ligamys.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/123"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.ligamys.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=52"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}